Les v avtomobilski industriji

[e]

Povezal sem jih z mladim razvojnikom ki dela v Nemčiji pri velikem podjetju, ki razvija in izdeluje notranjo opremo - dekoracijo, za vozila. Njihova devizija je specializirana za dekoracije iz lesa in lesene dodatke.
Od Postojne mimo Pivke, kjer se že nekaj časa nisem peljal, je v popoldanskem času, ravno po manjši plohi, sijalo sonce na očiščene in res lepe griče tamkajšnje pokrajine. Zares lepo.
Razvojnik nemškega podjetja je Slovenec iz Maribora. Primož mu je ime in ima občudovanja vredno znanje predelave lesa in priprave različnih oblik površine, z različno trdoto, sijajem, skratka lastnostmi, ki jih čutimo in nam dajejo ugodje. Vprašam ga, kako to, da dela v Nemčiji, tako mlad, vedel pa sem da je tam še en Slovenec. Najprej rahlo presenečenje. Pravi, da dela več Slovencev v tem razvojnem timu. V timu? Ja več jih je in zakaj? Kar imamo Slovenci baje daleč največ znanja o pridobivanju in obdelavi lesa. In mladi fantje inženirji se pojavijo v avtomobilski industriji, ki je zahtevna in postreže z vsemi grenkobami našega (inženirskega) poklica, od zahtevane natančnosti, vztrajnosti, velike mere potrpežljivosti, poštenja in vsakodnevne borbe za obstoj. Slovenija, ki je ena najbolj gozdnatih dežel ima tudi ljudi, ki dodajo visoko dodano vrednost lesu.
Tu pa ne morem prezreti, da izdelke iz lesa, z visoko dodano vrednostjo v lesni verigi delajo naši sosedje, Avstrijci, Italijani in Hrvati. Kako ironično mi imamo les, ki ga predelujejo, torej služijo na njem drugi. Hkrati pa berem, da je prirast večji kot poraba lesa v Sloveniji in edino, kar znamo je, da ga predelamo v sekance ali pelete – ja skurimo ga. Občasno zasledim direktorja znanega slovenskega podjetja, ki se jezi, da denar teče iz Slovenije, ker naš les vozimo na predelavo v sosednje države, nato pa ga kot polizdelek kupimo nazaj, da lahko naredimo okna in lesene hiše, ki so danes trend.