Iglavci

Datum objave: 4. september 2020

Prejšnja Naslednja

Smreka, Bor, Macesen, Jelka

naslov

Iglavci rastejo po vsem svetu, predvsem na hladnejših območjih. Pas iglastega gozda se razteza preko Severne Amerike, Skandinavije in Sibirije. Ozki trdi listi, ki jim pravimo luske ali iglice , so za njih značilni. Skoraj vsi so zimzeleni. Iglavci nimajo pravih cvetov; namesto njih se oblikujejo storži.

Smreka

je najpomembnejša gozdna drevesna vrsta. Uspeva v srednjih in severnejših predelih Evrope
(do 2000m). Njeno deblo je zelo ravno, veje pa rastejo skoraj vodoravno. Raste lahko do 500 let.
Njen les je vsestransko uporaben.

	VIDEZ: zraste do višine 50m.Krošnja je konièasto stožčasta. Veje izraščajo v vretencih, zgornje obrnjene navzgor, spodnje navzdol, vendar so na koncu spet usločene navzgor. IGLICE: so dolge 10 - 25 mm, ravne ali usločene, koničaste, bodeče in temnozelene STORŽI:so dolgi 10 - 25 cm, viseèi, najprej zeleni ali rdečkasti, pozneje svetlo rjavi. Luske so toge in trdne.
	SKORJA:je rdečkasta
	LES:je rumenkasto bel, lahek. lepo cepljiv, prožen
	UPORABA: za visoke gradnje, pohištvo, tla, vrata, okna, glasbila, stenske obloge, embalažo, za celulozo

ALI VEŠ:

- da obstaja veè vrst smrek: -kavkaška smreka, ki je zelo podobna navadni smreki

-omorika za katero je značilna ozka rast

-bodeča smreka - okrasna srebrno modre sorte

Bor

je razširjen po vsej Evropi pa tudi v predelih preko Kavkaza, osrednje Azije do poreèja Amurja. Raste do 300 let. Uspeva tudi na slabše kakovostnih, tudi peščenih in močvirnih tleh. Ker ima globoke korenine kljubuje tudi močmemu vetru. Veliko drevo ima veje le na zgornjem delu debla. Zaradi lepe oblike ga pogosto sadijo po vrtovih in parkih.

	VIDEZ: visok do 40m. Če raste na samem, je deblo pogosto skrivljeno, v gozdu dolgo in ravno, na spodnjem delu nima vej. Lepo diši po smoli. IGLICE: sta po dve v šopku, dolgi sta 4 - 8 cm So trde, veèinoma zasukane in polkroglega prereza. STORŽI: dolgi so 3 - 7 cm pecljati, viseči, sivo rjavi, po nekaj letih odpadejo.
SLIKA	SKORJA: je spodaj temno rjava, razpokana in na obmoèju vej rdečkasta
	LES:je rumenkasto rjavin ima dobro viden zakljuèek letnega prirastka. Je lahek, težko cepljiv, krhek, odporen proti vlagi.
	UPORABA: kot gradbeni les vseh vrst, za cestne in vodne gradnje, za gradnjo mostov in ostrešij, za izdelavo vezanih plošč in papirja pa tudi za drva.

ALI VEŠ:

da poleg omenjenega rdečega bora obstaja še več vrst bora:
      ČRNI BOR -           potrebuje za rast zelo skromne razmere. Pri nas ga uporabljajo za pogozdovanje Krasa
      ZELENI BOR-        je zelo razsirjen v Severni Ameriki, kjer tvori obsežne gozdove. Zaradi skromnosti in
                                  hitre rasti so ga pri nas gozdarji zaèeli uporabljati za pogozdovanje kislih in razvre-
                                  dnotenih tal.
      RUŠJE -               je polegel grm. Raste na apnencu do nadmorske višine 2500m.
                                  Pogosto neprehodno ruševje visoko v gorah preprečuje na strmih pobočjih erozijo in
                                  varuje pred plazovi. Rušje nasajajo tudi v vrtovih za okras.
      PINIJA -                izredno dekorativno in slikovito drevo, ki je s svojo dežnikasto krošnjo eno najbolj
                                   značilnih dreves na obalah Sredozemskega morja in Atlantskega oceana. Najlepši pinijev drevored je na cesti proti Portorožu
      OBMORSKI BOR: raste ob morju v toplem sredozemskem podnebju,
      ALEPSKI BOR:    je drevo skromne rasti, odporno in dobro prenaša suhe obalne vetrove
      CEMPRIN:             raste predvsem v Alpah in Karpatih, kjer ga najdemo na nadmorski višini 1200 - 2000m
      GLADKI BOR:       ima mehke, dolge in svetlo bleščeče iglice, je visoke rasti; sadijo ga tudi kot okrasno drevo
      HIMALAJSKI BOR: mehke, viseče iglice, je okrasno drevo. Najdemo ga v parkih in vrtovih.
                                        Vrsta izvira iz Himalaje

Macesen

macesnov je veè vrst, pri nas pa raste evropski macesen. Je naš edini iglavec, ki mu iglice jeseni odpadejo. Uspeva po celi srenji in severni Evropi. Uspeva do 2400 m nadmorske višine in z ruševjem tvori ponekod gornjo vegetacijsko mejo gozda

	VIDEZ: Ima ravno deblo s pokonènim vrhom, visoko do 25 m, na spodnji polovici pogosto ni vej. Veje rastejo vodoravno, spodnje malo povešene. IGLICE: Na dolgih poganjkih rastejo posamiè, na kratkih pa v šopih. STORŽI: So svetlo rjavi, jajčasti, dolgi do 4 cm, na kratkih pecljih. Zreli ostanejo še nekaj let na vejah.
	SKORJA:je debela, sivo rjava, razpokana.
	LES: rdeèkasto rjav . Branike so izrazite. Vsebuje veliko smole
	UPORABA: zaradi velike trajnosti, trdnosti, odpornosti na vlago in dekorativnosti je uporabnost macesnovine zelo velika. Uporablja se za opremo stanovanj in pohištvo, vhodna, garažna vrata, za furnir, tla, za sode, korita, silose...

ALI VEŠ:

da obstaja tudi Zlati macesen (včasi imenovan tudi japonski). Udomačil se je v številnih evropskih deželah, ne le po parkih, temveè tudi po gozdovih.

Jelka

BELA JELKA (hoja) je drevo srednje in južne Evrope. Ker je obèutljiva na nizke zimske teperature in pozni pomladanski mraz, zahteva pa veliko zraène vlage in toplote, je v severni Evropi ni. Zaradi ekološkega onesnaženja sodi jelka med najbolj ogrožene drevesne vrste v Evropi.

	VIDEZ: Zraste do 50 izjemoma celo 60 m visoko. Krošnja je pri odrasli jelki ovalna, v starosti pa sploščena. IGLICE:so dolge 15 - 30 mm, razporejene v dveh vrstah, ploske, zgoraj bleščeče temno zelene, spodaj z dvema belima progama. STORŽI: so pokončni, dolgi 10 - 16 cm in razpadejo na drevesu
	SKORJA:je belo siva, pri mlajših drevesih gladka, s smolnimi grèami, pri starejših primerkih razpokana in hrapava.
	LES: je rdečkasko bele ali skoraj bele barve z modrikastim odtenkom. Branike so izrazite.
	UPORABA: jelovina je po videzu kot po lastnostih zelo podobna smrekovini. Uporablja se za embalažo, za kemično predelavo, v gradbeništvu, stavbnem in pohištvenem mizarstvu ter za papir.

ALI VEŠ:

da podobna vrsta, velika jelka, zraste v svoji domovini na zahodnih obalah Severne Amerike, skoraj do 100 m visoko. Da poznamo tudi kavkaško jelko. Vrsta izvira iz Male Azije. Sprva so jo zaradi gostejših iglic in hitrejše rasti sadili po parkih, danes pa nastajajo gozdne plantaže in vedno pogosteje prihaja na trg kot novoletno drevesce.
Da je ena najlepših jelk Plemenita jelka izvira iz zahoda Severne Amerike. Srečamo jo predvsem v parkih.

Vir: http://www2.arnes.si/~kkovac6/MATERIALI/ro.zrsss.si/_puncer/les/iglavci.htm

Število ogledov: 1359

Deli objavo na: