Nekaj o lesu

Datum objave: 30. avgust 2020

Prejšnja Naslednja

Vse kar je dobro vedeti o lesu.

LES

Les je organski material, primarno se nahaja v deblih dreves ali grmov. Suh les je sestavljen iz celuloze (40 % - 50 %) in pol celuloze (25 % - 30 %) ter veziva, imenovanega lignin (25 % - 30 %). Rastline, ki ne proizvajajo lesa, se imenujejo zelike.

Nastanek lesa

Nastanek lesa imenujemo olesenitev in poteka tako, da se kambij v žilah poveže v kambijski obroč. Proces je značilen za golosemenke in nekatere kritosemenke.
Na skorji olesenele rastline so žile zamašene, voda se pretaka po najmlajši braniki (letnem prirastu). Izraz letnica, ki ga pogosto uporabljamo v povezavi z olesenitvijo, pomeni mejo med dvema branikama, ki nastane zaradi počasnejše rasti pozimi.

Uporaba lesa

Posekan in posušen les se uporablja za različne namene. Les je bil eden najpomembnejših gradbenih materialov preko celotne zgodovine človeštva in ima pri gradnji pomembno vlogo še danes. Ena najpomembnejših uporab lesa skozi zgodovino je bila za pridobivanje energije, bodisi svežega, bodisi zmletega ali predelanega v oglje. Veliko se uporablja tudi za izdelovanje drobnih predmetov in v kiparstvu. Zmlet les se uporablja tudi pri proizvodnji papirja.
Zgradba lesa

Kemična zgradba

Elementarno les sestavljajo predvsem naslednji kemijski elementi:

ogljik 50 %
vodik 6 %
kisik 44 %
skupna količina dušika in ostalih elementov, kot so kalij, kalcij, železo, ... pa je manj kot 1 %.

Vsebuje veliko različnih spojin: celulozo, polioze, lignin, pektine, tanine, terpenske derivate, kot so eterična olja, smole, alkaloidi, barvila in pepel.

Celična zgradba lesa

V lesu prevladujejo celice lesnih vlaken in trahejnih elementov. Poleg njih najdemo še parenhimske celice. V lesu opravljajo svoje naloge žive in tudi mrtve celice.

Makroskopska zgradba lesa

Zgradbo lesa, ki jo lahko vidimo s prostim očesom, imenujemo makroskopska. Različne celice ustvarjajo značilno strukturo in videz lesa, ki se razlikujejo glede na smer prereza debla.

Prečni prerez debla smreke

Prečni prerez debla: najbolj zunanji del prerezanega debla je skorja. Skorji sledi kambij, ki je pomemben za rast drevesa, skrbi za delitev celic in priraščanje lesa navznoter ter skorje navzven. Kambiju proti notranjosti sledijo prirastne plasti lesa. V normalnih okoliščinah nastane ena prirastna plast lestno in jo imeniujemo letna prirastna plast ali branika. Med branikami so vidne meje - letnice. Sredi prečnega prereza je stržen, ki ni sestavljen iz običajnih lesnih celic. Vidni so tudi lesni trakovi kot tanke črte, ki potekajo od skorje proti strženu pravokotno na letnice.
Radialni prerez lesa iglavcev je značilno progast. Prirastne plasti so videti kot pasovi, ki potekajo vzporedno s strženom debla.