Ker se pragozdovi običajno pojavljajo na razmeroma majhnih območjih, razpršeni po pretežno upravljanih gozdovih, jih običajno imenujemo pragozdni ostanki. Zaradi svojih posebnosti in zanimivosti so v Sloveniji zaščiteni pragozdni ostanki in nekateri drugi gozdovi kot del njegovega sistema gozdnih rezerv. V skladu z vladno uredbo gozdni rezervati vključujejo gozdove, katerih razvojna faza in pretekli razvoj sta izredno pomembna za raziskovanje, preučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih dobrin in kulturne dediščine.

Od 170 gozdnih rezervatov v Sloveniji, ki obsegajo skupno 9.508 hektarjev površin, se 14 šteje za pragozdove. Obsegajo od manj kot treh in do 800 hektarjev, kar je površina največjega gozdnega rezervata, Snežnik-Ždrocle. Povprečna velikost vseh gozdnih rezervatov je 56 hektarjev.

Rezultat zavestnega in načrtovanega upravljanja

Dobro ohranjeno stanje slovenskih gozdnih in pragozdnih rezervoarjev in drugih slovenskih gozdov ni zgolj srečno naključje. Je rezultat zavestnega, načrtovanega upravljanja in zapuščine mnogih preteklih generacij. Ena najpomembnejših dokumentiranih znamenitosti v tej zgodbi o uspehu je bila zavestna odločitev za ohranitev pragozdnih ostankov na območju Kočevja.

V načrtu gospodarjenja z gozdovi iz leta 1892 je naravovarstveno usmerjen gozdar dr. Leopold Hufnagel, ki je upravljal gozdove vojvode Auersperga v Kočevju, predlagal, da se določeni odseki gozda popolnoma ne upravljajo, da bi pustili prvotni gozd prihodnjim rodovom.

 Poleg te postopne odločitve gozdarjev in lastnikov gozdov je bilo to tudi eno prvih mest v Evropi, ki je pred več kot stoletjem opustilo sistem čiščenja, kar je bilo po drugi svetovni vojni tudi zakon.

Gotovo naravo, trajnostno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi

V drugi polovici 20. stoletja je progresivno razmišljanje prejšnjih generacij nadaljeval profesor dr. Dušan Mlinšek, skupaj z več generacijami gozdarjev. To je dopolnilo z dobrimi mednarodnimi izkušnjami in postavilo temelje za razvoj bližine po naravi, trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. V tem duhu so se ohranili dragoceni pragozdni ostanki in drugi posebni gozdovi kot gozdni rezervati.

Neverjeten trenutek mednarodnega priznanja za ohranjene gozdove Slovenije, ki so rezultat upravljanja z gozdovi blizu narave skozi generacije gozdarjev in lastnikov gozdov, je prišel leta 2017, ko sta bila dva naša gozdna rezervata uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine.

Unescov seznam starodavnih evropskih bukovih gozdov vključuje rezervat Deviški gozd Krokar s 75 hektarji neokrnjenih, originalnih gozdov na slikovitih obrežjih doline Kolpe.

Drugi vnos je naš največji gozdni rezervat, Snežnik-Ždrocle. Obsega obsežno območje starodavnih bukovih gozdov, območja starodavnih gozdov pa segajo od vznožja do pobočja gore Snežnik, vse do ekstremnih ekoloških razmer na zgornji drevesni črti. Oba rezervata sta tudi obkrožena z različnimi gozdovi bukve, jelke, smreke in številnimi drugimi drevesnimi vrstami, ki so v okviru evropske mreže zavarovanih območij Natura 2000 posebno skrb.

Zakaj so pragozdovi tako edinstveni in posebni?

Ostanki prvotnih gozdov nekdanjih obsežnih starodavnih gozdov so edinstveno okolje, njihov razvoj pa je podvržen skoraj izključno naravnim procesom. Prvotni gozd je edinstven in edinstven preplet sil narave. Je majhno območje, kjer cvetoče življenje sreča dokončno smrt. Toda tudi smrt v pragozdu ni res mrtva in dokončna, saj rodi novo življenje.

 Ko se mogočna, več kot 500 let stara drevesa upognejo in padejo, odprejo pot sončnim žarkom, da dosežejo hladna gozdna tla in tako omogočijo mladim drevesam, da se razmnožijo in rastejo, ter številnim drugim organizmom.

 Razpadajoči lesni ostanki mogočnih dreves v različnih stopnjah razpadanja so bogat obrok za nešteto bitij. Zagotavljajo zatočišče in omogočajo preživetje številnih nevidnih mikroorganizmov, kompleksnih gliv, nasičenih zelenih mahov in drugih rastlin. Različni živalski organizmi, kot so žuželke, ptice in netopirji, najdejo svoj dom ali hrano tudi pri podrtih drevesih velikankah, pa tudi v drevesnih votlinah in razpokah stoječih mrtvih dreves. Zaradi ohranjanja prvotnega gozdnega okolja je raznolikost vseh teh organizmov večja kot v običajnih gozdovih, za katere velja človeško upravljanje in posegi v obliki različnih dejavnosti. Ni naključje, da so nekateri naši pragozdovi na evropski ravni razglašeni za žarišča biotske raznovrstnosti.

Dom je številnih karizmatičnih živalskih vrst

V prostranih gozdovih so tudi številne karizmatične živalske vrste, kot so medvedi, volkovi in ​​risi. Videti jih v njihovem naravnem habitatu je neverjetna izkušnja, ki s seboj prinese rahlo občutje strahospoštovanja. V pragozdu in obširnih bukovih gozdovih lahko v jesenskih večerih slišite tudi močan zvok grmenja.

Številni zvoki ptic, od raznolikih hribov pesniških ptic in nočnih hribov sov do glasnega tapkanja ptičev, ki gnezdijo, dopolnjujejo zvočno pokrajino tega edinstvenega prvinskega okolja.

Prav tako je impresivno videti lebdeče meglice, ki se počasi podajajo navkreber in se spuščajo po poljih cvetočega divjega česna, ki raste po vsem senčenem in svežem pragozdnem dnu.

Pogled starodavnih drevesnih velikanov pragozda, ki lahko zrastejo do 50 metrov v višino in nosi do 50 ton lesne mase, pusti trajen pečat in daje občutek spoštovanja do narave, ki je tako močna in večna, in krhka in prehodna hkrati. Obisk pragozda sproži celo vrsto reakcij, vzbudi globoka čustva in pusti obiskovalca vizualne vtise, ki obogatijo ta minljiv trenutek. Vendar sobivanje z našimi pragozdovi in ​​drugimi gozdovi ni le kratek, minljiv vtis, ampak toliko več; predstavlja pomemben prispevek k boljši kakovosti življenja v tej edinstveni, gozdni državi.

Vir: https://slovenia.si/this-is-slovenia/slovenian-pr-lovenian-primeval-forests/