Ljubljana, 3. novembra - Slovenska lesno-predelovalna industrija ima velik potencial, a ne v masovni proizvodnji, pač pa v kakovostih, unikatnih izdelkih z visoko dodano vrednostjo, je prepričan predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh. Cilj države je povečanje domače predelave hlodovine na tri milijone kubičnih metrov letno.

"Nekoč, ne tako daleč nazaj, je bilo slovensko lesno podjetništvo v samem evropskem vrhu. Danes žal temu ne moremo več tako reči," je uvodoma poudaril Meh. Kritičen je bil do državnega podjetja Slovenski državni gozdovi, ki bi moralo spodbujati slovensko lesno-predelovalno verigo, "a temu ni tako". Več pozornosti to podjetje po njegovih besedah še vedno namenja izvozu hlodovine na tuje trge.

V OZS ima sekcija lesnih strok 2500 članov, od tega skoraj 500 žagarjev. "Delujejo s 40 odstotki svojih kapacitet, čeprav bi lahko delovali s 100 odstotki. Kriv ni koronavirus, pač pa nimajo surovine," je opozoril Meh. Zato se je zavzel, da bi Slovenski državni gozdovi prioritetno zagotavljali les slovenskim predelovalnim podjetjem, država pa bi s finančno spodbudo k temu spodbujala tudi zasebnike.

V Sloveniji je, kot kažejo podatki direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu, 58 odstotkov ozemlja poraščenega z gozdovi. Letni prirast je devet milijonov kubičnih metrov lesa, letni posek pa se v zadnjih letih giblje med petimi in šestimi milijoni kubičnih metrov. Domača podjetja so lani predelala le 1,9 milijona kubičnih metrov slovenskega lesa.

Cilj države je po navedbah generalnega direktorja direktorata za lesarstvo Danila Antona Ranca povečanje domače predelave hlodovine na tri milijone kubičnih metrov letno. Država želi doseči tudi 30-odstotni delež lesa v javnih stavbah, 15.000 zaposlenih v panogi in povečanje prodajne realizacije na 2,5 milijarde evrov letno.

Država namerava, kot je pojasnil Darko Sajko z direktorata, cilje dosegati tako s spodbujanjem potrošnje kot ponudbe. Na strani potrošnje načrtuje ozaveščanje javnosti in promocijo na domačih in tujih trgih, večjo rabo lesa pri gradnji javnih stavb in spodbude za siceršnjo večjo rabo lesa. Pri ponudbi pa država spodbuja razvoj novih lesenih produktov in dvig predelovalnih kapacitet, povezovanje gospodarstva, razvojnih in raziskovalnih institucij ter spremembe poslovnih modelov.

Več razpisov za lesno-predelovalno industrijo je že v teku. Tako država v okviru razpisa za spodbujanje malih in srednjih podjetij sofinancira razvoj novih lesenih izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Podjetja lahko pridobijo od 50.000 do 500.000 evrov na projekt. Skupno je razpisano 6,2 milijona evrov sredstev, ministrstvo pa pravkar končuje postopek, s katerim bo znesek povečala za še dva milijona evrov.

Na voljo so tudi povratna sredstva za povečevanje kapacitet, denimo za nakup ali gradnjo objektov za predelavo lesa ali za nakup strojev in naprav. Podjetja lahko dobijo od 100.000 do pet milijonov evrov kredita, največ pa 85 odstotkov celotne vrednosti projekta.

Aktualnih je tudi več drugih horizontalnih razpisov, kot so spodbude za digitalno transformacijo malih in srednjih podjetij ter različni vavčerji pri Slovenskem podjetniškem skladu. Sklad nudi tudi covid mikrokredite, naložbena in likvidnostna posojila so na voljo pri SID banki, Spirit pa spodbuja trajnostno poslovno strateško transformacijo in razvoj novih poslovnih modelov za lažje vključevanje slovenskih podjetij v globalne verige vrednosti, je naštel Sajko.

Na današnjem seminarju so se udeleženci s strokovnjaki dotaknili še več drugih tem, med njimi novosti iz petega protikoronskega zakona ter ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev v luči epidemije covida-19.

Najdi.si STAkrog

Vir: http://novice.najdi.si/predogled/novica/fff3fb2dae8716b6c3b476ca48ce42b2/STAkrog/Gospodarstvo/Slovensko-lesarstvo-mora-staviti-na-izdelke-z-visoko-dodano-vrednostjo